Learning Adventures School je vzgojno izobraževalni zavod, neprofitne narave. Gre za zasebno, mednarodno šolo, ki želi združiti učence različnih ozadij in narodnosti v okolje, ki bo spodbujalo in omogočalo vzajemno učenje in spoznavanje različnih kulturnih običajev, interesov, ozadij in načinov življenja. 

​

​

​

​

​

LAS je zasnovana na pedagoškem načelu t.i. demokratične šole po Sudbury Valley modelu. Ta način izobraževanja se popolnoma prepusti učenčevemu zanimanju in sledi njihovim interesom. V nasprotju z ustaljenim, vnaprej začrtanim učnim načrtom javnih šol, naš model izobraževanja temelji na prepričanju, da se otrok (kot tudi odrasel človek) uči, kar ga/jo pristno zanima, ne kar mu/ji preko učnega načrta zastavijo drugi. Ko otrok sledi svojemu zanimanju, je učenje hitro, zabavno, in pogosto prodre globlje, kot bi posamezni tematiki pozornosti namenil učni načrt. Tako se poleg akademskih tem (ki so pogosto predmet zanimanja) razvijajo tudi druge veščine, kot so raziskovanje, povezovanje različnih tem v osrednje interesne osi, skupinsko povezovanje in poizvedovanje, razlaganje svojih interesov in učenje vrstnikov, spoznavanje interesov drugih, …

V Sloveniji smo zaenkrat prva in edina šola, ki temelji na tovrstnih izobraževalnih načelih, v svetu pa jih je precej. V Evropi okoli 100. Prve tovrstve šole izhajajo iz Anglije in delujejo že od 20ih let prejšnega stoletja (torej že 100 let). Trenutno najodmevnejše pa so demokratične šole po Sudbury Valley modelu, ki je zasnovan po Sudbury Valley School iz ameriškega Massachusettsa, ki deluje od leta 1968.

 

​

​

​

​

Ena izmed pomembnih lastnosti LAS šole je medvrstniško povezovanje različnih starostnih skupin. Šola je namenjena otrokom od 3 let naprej; se pravi povezuje predšolske otroke, osnovnošolske in srednješolske učence. Tovrstno povezovanje učencev različnih starosti se je v tujini (v drugih šolah tovrstnih izobraževalnih modelov) izkazala kot zelo pomemben element socialnega združevanja in povezovanja, saj pri mlajših otrocih goji učenje preko posnemanja in modeliranja, pri starejših učencih pa spodbuja čut za skrb, zaščito mlajših članov skupnosti in pozitiven zgled mlajšim. Prav povezovanje otrok različnih starostnih skupin je tista, ki se je v preteklosti izkazala kot eden najmočnejših faktorjev močnega skupinskega povezovanje in krepitev čuta pripadnosti skupnosti. To otrokom med drugim omogoča občutek varnosti, spodbuja pozitivno samopodobo, kar pa zgradi zelo ugodno okolje za razvoj in učenje vseh udeležencev skupnosti.

 

​

​

​

 

Posebnih formalnosti pri vpisu ni, razen izpolnitev prijavnice oziroma vpisnega lista. Družine, ki jih naša oblika izobraževanja zanima, vabimo, da nas obiščejo. Tako se lahko spoznamo in pogovorimo o željah in pričakovanjih staršev in otroka. Proces učenja, ki se dogaja v šoli, bi radi povezali z družinskim dogajanjem in vključili družino v proces izobraževanja in šolanja toliko, kot si to družina želi. 

 

​

​

​

​

​

Seveda. Otrok se lahko vpiše v našo šolo kadarkoli. Sčasoma to naredimo vsi. Večina nas je najprej opravila "uradno" šolanje in se šele v odraslem življenju (po zaključeni srednji šoli) posvetili temam in snovi, ki nas močno zanima in pritegne. V naši šoli in s tovrstnim pedagoškim pristopom, pa tovrstno raziskovanje in učenje omogočimo otroku že v zgodnjem otroštvu. 

 

​

​

​

​

 

Naš model izobraževanja sicer ne predpisuje kurikuluma, ker je le ta odvisen od interesov vsakega posameznega učenca. Zelo pogosto se otroci učijo preko spraševanja in "vrtanja" v globine določene teme. Tako ima učitelj priložnost spoznati kaj otroka zanima in na kakšen način se je lotil raziskovanja zadane teme. Pri tem se glede na situacijo učitelj lahko upre na različne "cilje" in jih vplete v proces raziskovanja in učenja. Na primer, če učenec izrazi zanimanje za življenjski cikel konja, mu poleg raziskovanja o samem življenjskem ciklu konja, lahko predlagamo tudi, da novo pridobljeno znanje uporabi v svoji knigi, ki jo je začel pisati in mu tako pomagamo, da združi več aktivnosti (raziskovanje in pripovedovanje/pisanje).

Drugi primer: Ko je učenka vprašala kaj pomeni vrstica v ABBini pesmi Waterloo "At Waterloo Napoleon did surrender" lahko to uporabimo kot vstopno točko za predstavitev Napoleona, francoske revolucije, padec evropskih monarhij, zmanjševanje družbenih neenakosti, razširitev napoleonovega zakonika, … ki so sicer zgodovinske in družbene teme, ki niso na kurikulumu razrednega pouka, vendar je v situaciji prišel v sfero močnega zanimanja učenke in zato ustvaril priložnost za učenje, za razmišljanje o povsem novih temah in grajenju zavedanja o zgodovinskih spremembah družbe.

​

​

​

​

 

Celoten pedagoški proces temelji na iskanju "iskric zanimanja" in iskanju načinov kako pomagamo te iskrice razplamteti v ogenj. Otrokovo zanimanje bo določilo kako globoko in kako dolgo se bo z določeno temo ukvarjal. V vmesnem obdobju pa otrok raziskuje svet okoli sebe in išče, kaj ga/jo bo pritegnilo. Ta "vmesna obdobja" so stvar trenutkov, medtem ko so obdobja raziskovanja zelo različno dolga. 

Šolski čas otroci in učiteljice preživijo v različnih okoljih. Veliko časa preživijo zunaj, saj se podajo na "Learning adventures". Glede na interese učencev, organiziramo ekskurzije in "šole v naravi". Lansko leto je bila veliko tema različnih ekosistemov in kako preživeti v naravi različnih ekosistemov. Zato smo se podali na precej izletov, kjer smo spoznavali različne ekosisteme in se odpravili tudi na 4 dnevno bivanje v Blejskem kampu, kjer smo "preživetje v naravi" in izvlečke raziskovalnega dela tudi "stestirali". 

Teme, ki otroke zanimajo so tako široke in različne, da je skoraj nemogoče pričakovati, da bi jih vnaprej zastavljen kurikulum lahko zajel. Poleg pisanja dogodivščin - pustolovske knjige v španskem jeziku, samo raziskovali vlogo specifične korale v oceanih, zgradili senčne lutke (in gledališče) in zanje spisali scenarij in izvedli predstavo, spoznavali proces oblikovanja oblačil (in zašili celo modno predstavo), iz gline oblikovati različne kiparske umetnine, zgladili Rube Goldberg naprave, raziskovali starodavno Emono, spoznavali lastnostni Non-Newtonian tekočine in razmišljali kako bi na planetu iz takega materiala organizirali bivališča in skupnosti, spoznavali skeletni in mišični sistem človeka in živali,  spoznavali prazgodovino človeka in razmišljali kako so zgradili domove, orodja in vse kar so potrebovali za življenje v takratnih razmerah, spoznavali lunine mene in zgradili igrico o luni (Moon Trivia) s 50 vprašanji o luni, ustvarjali v naravi, …

 

​

​

​

​

V naši šoli se združujemo učitelji in strokovni delavci, ki razumemo kot osrednje poslanstvo in namen izobraževalnega procesa vključitev učencev (vseh aspektov njihovih oseb) v proces raziskovanja in grajenja samih sebe in spoznavanja in razkrivanja svojih zanimanj, talentov, sposobnosti in zmožnosti tako, da lahko zrastemo v najboljše verzije samih sebe in živimo življenje, ki nas izpolnjuje — življenje, ki nekaj pomeni nam in celotni družbi okoli nas. Ko ljudje zrastemo v najboljšo različico samih sebe in v tem procesu odkrijemo svoj "element", bo to bogatijo naše življenje in obenem bomo s tem najkoristnejše prispevali in vplivali na okolico in družbo.

 

Naše prepričanje o namenu izobraževanja, ki se sicer ne dogaja samo v šoli (je pa šolanje del izobraževalnega procesa), izhaja iz mnenja Sira Kena Robinsona :"Education is meant to be the process by which we engage people in their fullness to give them a sense of who they are in their capability so they can lead a life that means something to them and to the rest of us."

Ravno zaradi tega prepričanja je pomembno, da imajo otroci možnost prostega raziskovanja svojih interesov in jim raziskovanja sveta okoli sebe ne oskrunimo z omejitvami učnih načrtov in s tem povezanih "pričakovanih" akademskih dosežkov. 

​

​

​

​

V naši soli smo povzeli t.i. Sudbury Valley model šolanja, ki v svoji naravi omogoča otroku, da prosto izbira teme, ki jih bo raziskoval in sam določi do kakšne mere bo temo raziskal. Ta model se je v svetu razširil pod nazivom "demokratično šolanje", ki se deli na več različnih modelov šolanja. Med sabo pa so si podobni ravno v pomanjkanju predpisanih kurikulumov, pomanjkanju vnaprej zastavljenih in  pričakovanih dosežkov učencev, pomanjkanje številčnega ocenjevanja učencev, odsotnost urnikov in časovnih omejitev "učnih ur" oziroma časa, ki naj bi ga otroci namenili določenemu predmetu. 

V tovrstni pedagoški obliki, nam otrok kaže pot, ki ga/jo zanima in te otrokove izbrane poti kurikulum ne ovira oziroma je kurikulum ne afektira.

 

​

​

​

​

V naši šoli je vloga učitelja, da spozna učence in jih nenehno spoznava. Spremlja njihov razvoj in sledi njihovim interesnim temam. Pomaga jim iskati odgovore na vprašanja. Vloga učitelja je, da v otroku prepozna iskrico zanimanja in mu/ji pomaga iskati načine, kako to iskrico zanimanja spodbuditi v ogenj raziskovanja, učenja in znanja. 

​

Poleg tega so učitelji kot najstarejši člani šolske skupnosti obenem glavni skrbniki in vzorniki. S svojo prisotnostjo ne samo pomagajo pri projektih ampak tudi dajejo zgled, kako skrbeti za mlajše, kako reševati nesoglasja, kako graditi okolje navdušenja in zanimanja za druge, kako spodbujati kreativnost, različne interese in kako pomagati razumeti drugačna mnenja, želje in potrebe in ob tem iskati rešitve, ki najbolj pomagajo vsakemu posamezniku in celotni skupnosti.